Domov
Vzgoja domačih in zdravih vrtnih pridelkov

Vzgoja domačih in zdravih vrtnih pridelkov

Vrt je vir veselja in zdravja. Doma pridelana zelenjava in sadje sta najboljša, saj vemo, kako smo ju vzgojili, katera semena in sadike smo uporabili ter da pri vzgoji nismo dodali kemičnih sredstev. Domača zelenjava in sadje pa nista le zdrava, temveč imata tudi polnejši okus, saj rasteta pod pravim soncem.

Tuji strokovnjaki ugotavljajo, da se je vsebnost vitaminov in mineralov v zelenjavi v zadnjih 50 letih drastično zmanjšala. Pojasnjujejo, da so razlogi predvsem v uvajanju novih sort in tehnologij, ki zagotavljajo krajšo rastno dobo. Rastline v krajšem času sprejmejo manj hranil in zato vsebujejo manj za zdravje ugodnih sestavin. Izsledki raziskave kažejo tudi na velike razlike med posameznimi vzorci pridelkov, ki jih pojasnjujejo z dolžino transportne poti do kupca.

Izbira pravih semen

Predvsem v preteklosti je bilo žlahtnjenje usmerjeno le v količino pridelka in hitro rast. Ob izboru semena za setev zato izbirajte sorte, ki niso prvenstveno namenjene profesionalnim pridelovalcem. Danes so na voljo tudi sorte, ki so žlahtnjene za ljubiteljske pridelovalce in jih odlikuje odpornost na najpomembnejše bolezni in škodljivce in imajo polnejši okus. Sadike solat "Leny", “Kipling”, “Sirmai”, “Lorenzo” in “Nation” so odporne proti zeleni listni uši in tolerantne do neprave pepelovke. Na voljo sta tudi sorti paradižnika “Philovita” in “Phantasia”, ki sta odporni proti paradižnikovi plesni in paprike ”Bontempi”, “Pinokkio”, “Monte” in “Kekova”, ki so odporne na virus tobakovega mozaika. Ne smemo pa zanemariti tudi avtohtonih sort, ki niso bile podvržene načrtnemu žlahtnjenju. Naši predniki so jih skozi stoletja odbirali in prilagodili slovenskim klimatskim pogojem.

Ne pozabimo njihovega truda ter te sorte ohranimo žive! Avtohtone sorte zelenjave so “Ptujska rdeča” čebula, “Ptujski jesenski” in “Ptujski spomladanski” česen, “Kranjsko okroglo” in “Ljubljansko belo” zelje, “Solkanski” radič, “Ljubljansko rumeno” korenje ter “Ljubljanski” motovilec.
Izbirajte barvite sorte sadja in zelenjave, saj vsebujejo vitamine, minerale in antioksidante, ki jih v običajnih sortah ne boste našli. Letos posadite temno rdeč visokolikopenski paradižnik “Flavance” in oranžen paradižnik “Beorange”. Novost pri sadnem drevju pa sta rumeno obarvana sorta kivija “Yellow queen” in rdeče obarvani “Red sun”. Z njimi boste presenetili svoje goste in vnesli v svoje telo več vitaminov.

Skrb za naše zdravje

Z lastnim pridelovanjem zelenjave pomagamo tudi svojemu telesu, saj se gibamo na svežem zraku. Vrtna opravila nam bodo pomagala ohraniti dobro telesno kondicijo in nas psihično sprostila. Potrudite se, da kar največ sadja in zelenjave pridelate sami. V obdobjih, ko le-te ni dovolj, pa bodite pozorni, da kupujete sezonsko in lokalno pridelano sadje ter zelenjavo. S tem boste svojemu telesu zagotovili bolj kakovostno hrano.

Ali ste vedeli ...

da špinača pri sobni temperaturi izgubi 50−90 % vitamina C v 24 urah.
da grah izgubi 50 % hranilnih snovi v enem tednu po obiranju.
da se pri transportu 200 g grozdja iz Čila proizvede 1−1,5 kg toplogrednih plinov oz. enaka količina, kot če bi običajno žarnico pustili prižgano cel vikend.

Namig

Zelenjavo pobirajte tik pred uporabo, saj je takrat vsebnost vitaminov največja.
Zelenjavo hranite v temnem prostoru, saj se vitamini razgrajujejo na svetlobi.
Globoko zamrzovanje ne spreminja vsebnosti hranilnih snovi, zato hitro pokvarljivo zelenjavo za daljše obdobje shranite v zamrzovalniku.

PREVERITE PONUDBO SEMEN IN ČEBULIC