Tipi vrtnega rastlinja

To so rastline z olesenelim ogrodjem. Njihovi poganjki so nad površino tal. Od njihove rasti je odvisno, ali bodo sodili med drevesa ali med grme. V slabih rastnih razmerah lahko tudi drevesa rastejo grmasto.

Drevesa izstopajo v naravi in na vrtu. Velika drevesa so v odraslem stanju visoka od 25 do 40 metrov. Za vrt niso primerna; primernejša so majhna do srednje velika drevesa.

• Listavci so rastline z večinoma neprekinjenim ravnim deblom (pri visokodebelnem drevesu je deblo visoko najmanj 1,8 metra) in s košato krošnjo, ki je lahko različno zgrajena. Veje z vejicami izraščajo iz glavnega debla ali se razvejajo neposredno nad tlemi ter tvorijo večdebelno krošnjo, podobno velikemu grmu. Tvorijo liste, ki jeseni večinoma odpadejo. Obstajajo pa tudi zimzeleni listavci, ki pozimo liste obdržijo.
• Tudi iglavci rastejo eno - ali večdebelno. Namesto listov imajo majhne iglice ali listom podobne luske. Večinoma so zimzeleni.

Grmi običajno nimajo osrednjega debla, ampak več enakovrednih olesenelih poganjkov, ki lahko zrastejo dober meter. Polgrmi so rastline med drevninami in trajnicami.

Drevnine pogosto razvijejo zelo opazno obliko. Bolj ko je takšna oblika izražena, primernejša je, da jo izpostavimo kot posamezno drevo ali kot osnovo geometrijske enote (gaja ali aleje).

• Stebrasta oblika rasti je primerna za členitev in poudarjanje površin, saj je zelo opazna. Z vrsto takih oblik lahko tvorimo ostre linije. Včasih so takšna drevesa v starosti nagnjena k razraščanju v širino. V obliki stebrov rastejo tako iglavci kot listavci.
• Stožci so pri iglavcih močno razširjena in pozornost zbujajoča oblika rasti. Tudi številni visoki listavci tvorijo krošnje v obliki širokih stožcev.
• Krogle so pri iglavcih močno razširjena in izrazita oblika rasti, kar velja tudi za številne visoke listavce.
• Klobučaste krošnje se pogosto pojavljajo kot stara oblika visokih dreves, zlasti če so ta lahko rasla kot posamezna drevesa (npr. borovci vrste Pinus).
• Viseče oblike dajejo slikovit vtis in občutek varnosti. Poznamo naravne viseče oblike z ošiljenim glavnim poganjkom ali brez njega. Veliko oblik povešavk nastane iz mutacije in jih je mogoče razmnoževati samo vegetativno. Najbolj znan primer je bela vrba (Salix alba, "Tristis").
• Pokrovne rastline so značilne tako za drevnine kot za druge skupine rastlin. Skupno jim je, da iz svoje osnove razvijejo dolge poganjke, ki tla prekrijejo s spletom vej.
• Vzpenjavke nimajo ogrodja iz poganjkov, da bi lahko samostojno rasle, temveč potrebujejo drevo, grm ali umetno oporo, da jim uspe zrasti na svetlobo. Med vzpenjavke sodijo drevnine, pa tudi trajnice in enoletnice. Življenjskim razmeram se prilagodijo z različnimi organi za vzpenjanje . Številne lahko rastejo tudi kot pokrovne rastline.

Pri trajnicah odmrejo zelnati nadzemni deli najkasneje po prvem mrazu, rastlina se skrije. A močne korenike vsako pomlad vnovič poženejo in rastlina razvije poganjke, cvetove, sadeže in semena. Trajnice se po svoji rasti močno razlikujejo. Številne so nagnjene k temu, da s starostjo od sredine navzven ogolijo. Zato jih je treba vedno deliti in razsajati.

• Vedno- ali zimzelene trajnice, npr. avbrecije (hibridi Aubrieta) ali teloh (hibridi Helleborus), ohranijo pozimi svojo obliko in liste. Pogosto so tudi kakovostne pokrovne rastline, rastejo plazeče, blazinasto ali šopasto.
• Trajnice, ki oblikujejo preproge, na svojih poganjkih pogosto razvijejo korenine, zato se tudi z lahkoto razmnožujejo (npr. okroglolistna pijavčnica, Lysimachia nummularia). Podzemne plazeče rastline, npr. dišeča perla (Galium odoratum), tvorijo stran od matične rastline vedno nove brste.
• Trajnice, ki oblikujejo blazine, npr. nageljni (vrste Dianthus) in pečnik (Armeria maritima), rastejo kot nizke blazine, pogosto v obliki polkrogle. Korenine v obliki količkov je težko razmnoževati. V to skupino sodijo alpske rastline in rastline za skalnjake.
• Rozetaste rastline rastejo v obliki kroga ali spirale okoli središča. Značilen predstavnik je netresk (vrsta Sempervivum), sem sodijo tudi jegliči (vrste Primula).
• Čopasto, pokončno rastoče trajnice; iz njihove sredine se razvijejo raznoliki cvetoči poganjki. V skupino teh številnih trajnic sodijo trave z zanje značilnimi šopi.
• Čebulnice in gomoljnice tvorijo odebeljene prezimovalne organe, ki so v nasprotju z nadzemnimi ali neposredno na zgornji površini tal ležečimi brsti preostalih trajnic globoko v tleh. Te rastline so pogosto zelo vitke, lahko pa - kot dalije (vrste Dahlia) - rastejo tudi v obliki šopov ali širokih grmov.

Te rastline cvetijo, tvorijo plodove in seme v letu setve, nato povsem odmrejo, če gre za prave enoletnice. V področjih z milimi zimami se na novo same zasejejo.

Te rastline sejemo julija ali avgusta; do jeseni se razvijejo v mlade rastline (večinoma v obliki rozete), ki nato prezimijo. Cvetovi in semena se pokažejo šele drugo leto. Končno odmrejo, vendar se pogosto spet same zasejejo. Ob pravočasnem obrezovanju lahko nekatere tudi ponovno poženejo.