Poleg regionalnih podnebnih razlik moramo biti pozorni na odstopanja med mestom in podeželjem: hiše namreč zadržujejo toploto in varujejo pred močnim vetrom, zato nastaja manj škode zaradi zmrzali.
Lega
V zmernem podnebju in na višje ležečih zemljiščih je lega sever-jug idealna za ugodno vrtno podnebje: hiša na severovzhodu zemljišča zadržuje hladen veter ter ščiti teraso in vrt. Južna stran hiše zadržuje toploto in vrt je deležen veliko sonca. Vrt na pobočju pa ima lahko skrajne podnebne razlike. Južna pobočja so vroča in suha, severna pa so senčna in hladna - zasaditev naj bo temu primerna. Na vrhu griča je zemljišče vedno izpostavljeno močnejšemu vetru.
Zaščita pred vetrom in zmrzaljo
Zaščita pred močnim vetrom je hkrati tudi zaščita pred zmrzaljo, kajti rastline na vetru večinoma ne zmrznejo, ampak se posušijo. Če so rastline zelo izpostavljene vetru in soncu, je večje njihovo izhlapevanje. Pri tem so zlasti prizadete zimzelene rastline, ki preko listov tudi pozimi izgubijo veliko vode. Zaradi zmrzovanja tal vode ni, zato rastline ovenijo. Zimzelene rastline moramo torej pred mrazom temeljito zalivati. Umetne ali naravne prepreke ščitijo pred hladnim zrakom in prepihom. Zato ograje pomembno vplivajo na mikroklimo v vrtu. Polprepustni elementi, npr. žive meje in plotovi, so ugodni, ker omogoč ajo kroženje zraka in zmanjšujejo moč vetra. Zaprte ograje, npr. zidovi, preprečujejo prezračevanje vrta. Tako zelo hitro nastane zastoj zraka in hladen zrak se spusti za zidom. Na večjem zemljišču lahko zelenjavne grede zaščitite z manjšimi živimi mejami, špalirji s fižolom ali z grahom, pa tudi z visokimi trajnicami in s sončnicami.
Sonce in dež
Pri vsakem ukrepu za zaščito pred vetrom morate upoštevati, da je za prepreko manj svetlobe in da pade na površino manj padavin. Pomanjkanje padavin lahko nadoknadite z zalivanjem. Hiše, zidovi, drevesa, grmi in žive meje pa ustvarjajo senco, ki je lahko v vročem poletju za uporabnike vrta zelo prijetna. A v senci bodo uspevale le senčne rastline.
